ZGODOVINA
Sodobno družbo si je težko zamisliti brez vozlišča za povezovanje in izmenjavo ter pridobivanje informacij. Že v davni preteklosti so takšna vozlišča predstavljale knjižnice in tako je še danes.
V sklopu Šolskega centra Celje deluje šolska knjižnica z obsežnim fondom knjižničnega gradiva. Njeni začetki segajo v leto 1945, ko se je iz skromnega števila knjig v Gaberju na Industrijsko-kovinarski šoli, začela razvijati knjižnica, ki danes šteje več kot 75.600 enot knjižnega gradiva. Sprva so bile knjige shranjene v zabojih, vitrinah in omarah šolske zbornice. Vse do leta 1959, ko je začela delovati Tehniška šola (z zbirko 300 knjig), o njih ni bilo natančnejših podatkov. Inventarne knjige so ohranjene šele od leta 1960.
Velik razmah v razvoju šolske knjižnice se je začel leta 1976, ko se je šola iz Gaberja preselila v novo poslopje na Poti na Lavo. Število knjig, zlasti leposlovnih za domače branje dijakov, se je počasi večalo, strokovna literatura pa je bila namenjena le učiteljem. Leta 1981 se je knjižnica preselila v E-etažo. Knjižno gradivo je postalo dostopno vsem učiteljem in dijakom. Vodstvo knjižnice je prevzel Štefan Volf, prej so zanj skrbeli profesorji posameznih strokovnih predmetov. Leto kasneje so na šoli zaposlili prvo knjižničarko Olgo Vurcer.
Z ureditvijo knjižnice po pravilih stroke, se je začel prehod na računalniško obdelavo gradiva. Prvi računalniški program,s kateri je bilo obdelanih 4.000, je izdelal dijak Sašo Tekavec pod mentorstvom Gorazda Breznika. Hiter razvoj računalništva je zahteval nov program, zato je knjižnica z izbranimi šolami in podjetjem SAOP leta 1990, pod okriljem Zavoda za šolstvo RS prešla na program Šolska knjižnica. Vse knjižnično gradivo je bilo računalniško obdelano, vendar omenjeni program ni več zadoščal vsem potrebam. Nakup knjižničnega gradiva je začel naraščati, po letu 1992 se je povečal na 4000 enot letno, zato je knjižnica v šolskem letu 1998/99 postala aktivni član sistema COBISS.
Sistem in iskanje gradiva po računalniškem katalogu COBISS/OPAC je predstavljamo dijakom v okviru KIZ, ki so pomemben del knjižnične dejavnosti. Ure KIZ so namenjene vsem dijakom prvih letnikov vseh šol Šolskega centra Celje, razširjenih vsebin teh znanj pa so deležni dijaki Gimnazije Lava v okviru OIV.
V letih do 2001/2002 je nov sistem predstavljal priložnost za izločanje in odpisovanje zastarelega knjižničnega gradiva. Medknjižnična izposoja je postala posodobljena COBISS-om 3. Z novo kreiranimi zapisi je bila naša knjižnica v letih 2005-2008 v samem vrhu šolskih knjižnic. Zapise je kreirala Jana Golob Čujež.
Konec šolskega leta 2004/2005 se je knjižnica preselila iz E-etaže v nove prostore v A-etažo. Delo v novih prostorih se je nadaljevalo brez dolgoletne vodje knjižnice, Olge Vurcer, ki se je s 1. septembrom 2005 upokojila. V tem letu je bila večina časa namenjena načrtovanju, izločanju in odpisovanju knjižničnega gradiva, skrbi za aktualen, kvaliteten knjižnični fond ter reorganizaciji postavitve gradiva. Pomembna pridobitev za knjižnico je spletna stran (2005/2006), uspešno predstavljena na srečanju knjižničarjev srednjih šol.
Ob začetku šolskega leta 2006/2007 je knjižnica Šolskega centra Celje sprejela svoje uporabnike v novi podobi, s sodobno oblikovano opremo in z živahnimi barvami. Zaradi prenosa učbenikov iz učbeniškega sklada v sistem COBISS, je bilo potrebno spremeniti strukturo knjižnice v oddelčno knjižnico. S priključitvijo Srednje šole za storitvene dejavnosti in logistiko je tudi knjižnica na Ljubljanski 17 postala oddelčna in je zdaj del knjižnice zavoda. Del knjižničnega fonda je Srednje šole Štore (Srednji šoli za strojništvo in mehatroniko se je pridružila septembra 2007) je zdaj v knjižnici na Šolskem centru Celje. Zastarelo in poškodovano gradivo je bilo odpisano. Povečan knjižni fond, dodatna oddelčna knjižnica, večje število uporabnikov in strokovna skupina knjižničarjev so zaznamovali šolsko leto 2007/2008. Jožica Škorja se je zaposlila v drugi ustanovi. Živana Janič, Andrej Jazbec in Nevenka Poteko smo postali novi sodelavci Jane Golob Čujež. Med šolskim letom se je knjižničarjem pridružila še Tadeja Praprotnik.
Knjižnica našega zavoda kot ena izmed večjih šolskih knjižnic nudi obširno knjižnično zbirko, v kateri so tudi dragocenosti (faksimili Brižinskih spomenikov, Stiškega rokopisa, Prešernovih Poezij in Dalmatinove Biblije), slovarje, leksikone, preko 90 naslovov serijskih publikacij in mnogo multimedijskega gradiva. Sestavni del življenja v knjižnici so razstave, s katerimi predstavljamo zanimive kniige ter aktualne in pomembne dogodke.